Vse več podjetij posluje na način, da »zaposlujejo« ljudi, ki so v resnici samozaposleni, kar pomeni, da nudijo delo samostojnim podjetnikom. Na ta način se izognejo nekaterim stroškom, ki nastanejo pri izplačilu plače, in jih preložijo na samega delavca, prav tako nimajo več težav z morebitnim odpuščanjem ob pomanjkanju dela. Gre za prekarno delo, vendar v kolikor je dogovor pošten, bo delavec zadovoljen.
Lahko pa ob tovrstnih dogovorih pride tudi do morebitnega pomanjkanja informiranosti samostojnega podjetnika, ki se za posel dogovori za prenizko ceno, kar pa ugotovi šele nekoliko kasneje, ko je že prepozno. Več o teh podrobnosti v naslednjih vrsticah, v katerih pa se bomo dotaknili tudi drugih pasti samostojnega podjetništva.
1. Prenizka plača: težava neto / bruto
Ena pogostejših napak, ki se primerijo samostojnim podjetnikom, je, da se dogovorijo za prenizko mesečno plačilo. Sploh tisti bolj »sveži« podjetniki hitro pozabijo, da morajo na ta način zaslužiti svojo bruto plačo ali pa morda še realnejše, bruto-bruto plačo.
To pomeni, da morajo s tem dohodkom pokriti vse stroške plače kot tudi stroške računovodstva, banke, telekomunikacij, morebitne opreme, pisarniškega materiala in ostalo. Previdno pri tem. Morda ne bi bilo slabo, da se posvetujete z računovodjo.
2. S.p. odgovarja s svojim premoženjem
Za razliko od d.o.o., kjer velja, da gre za družbo z omejeno odgovornostjo, pa je povsem drugače pri samostojnih podjetnikih. Ti namreč za vse, kar se tiče njihovega posla, odgovarjajo s svojim celotnim premoženjem. Kaj to pomeni?
V primeru, da jim naročnik ne plača računa za opravljene storitve, ne pomeni, da je samostojni podjetnik oproščen plačil, ki se tičejo njega samega. Še vedno je dolžan plačevati prispevke za plačo, davke in ostale račune ter stroške, ki nastanejo med poslovanjem.
Če je denimo opravil posel v gradbeni dejavnosti in v ta namen najel kakšen gradbeni stroj ali založil za material, mora ta strošek pokriti ne glede na to, da mu naročnik storitve morda ni poravnal računa. Veliko samostojnih podjetnikov zaradi tega trči ob nepremostljive ovire. Ker s.p. odgovarja s svojim premoženjem, to pomeni, da mu lahko upnik zaseže sredstva na računu, avtomobil ali celo nepremičnino, v kolikor jo ima. Previdno!
3. Računovodstvo in zakoni
Veliko samostojnih podjetnikov vodi računovodstvo brez zunanje pomoči. Na tem mestu je potrebno dodati, da s tem ni prav nič narobe, če se na računovodstvo seveda spoznajo. Kaj hitro se namreč pripeti kakšna napaka, napačno obračunavanje in oddaja podatkov na davčno upravo, kar ima lahko za posledico hudo finančno kazen.
Prav tako so redki samostojni podjetniki dovolj pravno podkovani, da bi prepoznali in poznali vse potrebne zakone, ki se tičejo poslovanja in odnosa s strankami. Ni namreč nepomembno, ali gre za sodelovanje s pravno osebo ali fizično osebo, ki jo še dodatno ščitijo določeni zakoni.
In ne le to. Poznati je potrebno tudi druge pravne vidike, ki se tičejo samostojnega podjetništva in nastopanja na trgu dela. Kaj lahko oglašujejo, kje in pod kakšnimi pogoji. Kako zadostiti zakonom v primeru spletne trgovine. Uporaba davčne blagajne, varstvo osebnih podatkov in podobno.
Za koga je primerno samostojno podjetništvo?
Dejstvo je, da samostojno podjetništvo predstavlja določeno mero svobode vsakemu posamezniku. Lahko si sam določi urnik dela, odreja dopust in tako dalje. A na podjetnika prežijo tudi pasti, katerih nikakor ne sme spregledati ali jih zanemariti.
Samostojni podjetniki morajo biti resne in odgovorne osebe, ki se zavedajo, da nič na svetu ni samoumevno, pripravljeni morajo biti na garanje, odrekanje in predanost poslu, ki ga opravljajo.
